Pred 35 leti je Linus Torvalds z enim samim sporočilom na Usenetu nevede spremenil zgodovino računalništva

25. avgusta 1991 je 21-letni študent računalništva na Univerzi v Helsinkih z imenom Linus Benedict Torvalds sedel za svoj osebni računalnik 386 in v besedilni urejevalnik natipkal sporočilo za Usenet skupino comp.os.minix. Ni imel pojma, da bo to sporočilo tri desetletja in pol kasneje veljalo za enega najbolj znanih trenutkov v zgodovini programske opreme.

Skromen začetek

Torvalds je takrat kot študent uporabljal Minix — poučni operacijski sistem, ki ga je za izobraževalne namene ustvaril Andrew Tanenbaum. Ker ga je omejena arhitektura Minixa frustrirala, se je od aprila 1991 lotil pisanja lastnega jedra kot povsem osebnega projekta v prostem času.

Njegovo sporočilo na Usenetu je bilo presenetljivo skromno. Sam projekt je opisal kot “just a hobby, won’t be big and professional like gnu” — torej zgolj hobi, ki naj ne bi bil velik in profesionalen, kot je GNU. Povprašal je tudi skupnost, kaj jim je pri Minixu všeč in kaj ne, saj naj bi njegov sistem fizično zasnovo datotečnega sistema precej posnemal.

Od hobija do temelja sodobnega računalništva

Linux sam kot operacijski sistem javnosti sicer še ni bil na voljo — izšel je slab mesec kasneje, 17. septembra 1991. A prav avgustovsko sporočilo velja za trenutek, ko je bil svet prvič seznanjen z obstojem projekta, ki bo popolnoma preoblikoval računalniško industrijo.

Danes, 35 let kasneje, jedro, ki ga je Torvalds takrat opisal kot skromen hobi, poganja ogromen del svetovnih javnih oblačnih storitev, praktično vse naprave Android, večino superračunalnikov na seznamu TOP500 in celo poganja letalsko programsko opremo na Falcon 9 raketah podjetja SpaceX.

Zanimivost ob strani

Prvi prispevek h kodi, ki ni prišel od samega Torvaldsa, je napisal Lars Wirzenius, sošolec s helsinške univerze, ki je Torvaldsa leta pred tem seznanil z Usenetom — prispeval je funkcijo za oblikovanje besedila, ki jo printk uporablja za izpis sporočil na konzolo. Wirzenius je kasneje delal pri Canonicalu na Ubuntuju in pomagal ustanoviti projekt Linux Documentation Project.

Zakaj je zgodba še vedno pomembna

Zgodba o Torvaldsovem skromnem sporočilu je priljubljena med programerji predvsem zaradi kontrasta med tem, kako majhen in nepomemben se je projekt zdel ob predstavitvi, in tem, v kaj je kasneje zrasel. Za marsikoga, ki danes vsak dan uporablja Linux — pogosto ne da bi se tega sploh zavedal, saj poganja njegov pametni telefon, wifi usmerjevalnik ali spletno storitev, ki jo uporablja — je to lep opomnik, da se velike stvari pogosto začnejo z eno samo skromno objavo.

Vir informacij: Silicon Canals, XDA Developers, Learn Linux, Ars Technica.

Oglejte si še