Deset let star Ubuntu Phone hrošč se je končno zaprl — in sprožil nostalgično srečanje razvijalcev
Nekateri hrošči v programski opremi počakajo na rešitev leta. Redko kateri pa počaka toliko časa, da njegovo zaprtje postane priložnost za ganljivo srečanje nekdanjih sodelavcev — a ravno to se je zgodilo z desetletje starim Ubuntu Phone hroščem konec avgusta 2026 na Launchpadu, uradnem sistemu za sledenje hroščem podjetja Canonical.
Zgodba hrošča #1589796
Hrošč, prijavljen leta 2016, je opisoval preprosto, a frustrirajočo težavo: uporabnik, ki je za strojno opremo Ubuntu Phone in tablice porabil približno 700 britanskih funtov, na uradni spletni strani ni našel nobene dokumentacije o tem, kako naj napravo sploh uporablja. Canonical je projekt Ubuntu Phone opustil že leto kasneje, leta 2017, ko je podjetje odpustilo večino ekipe, ki je na projektu delala — hrošč pa je od takrat obstal nerešen, kot tiha priča ambicioznega, a na koncu neuspešnega poskusa vstopa na trg pametnih telefonov.
Zaprtje po skoraj desetih letih
Konec avgusta je Adolfo Jayme Barrientos, član ekipe za razvrščanje hroščev pri Ubuntuju, hrošč končno označil kot neveljaven in ga zaprl. V pojasnilu je zapisal, da so prizadevanja okoli telefona že dolgo ustavljena, zaradi česar hrošč praktično ni več relevanten za današnje uporabnike.
Zaprtje hrošča je sprožilo val nostalgičnih komentarjev nekdanjih zaposlenih pri Canonicalu. Eden od njih, ki se predstavlja kot Zoltan B., je zapisal, da je Canonical zapustil ravno takrat, ko je bila celotna ekipa za Ubuntu Phone odpuščena, in da ima o projektu zelo lepe spomine. Matt Fischer, ki je pri Canonicalu delal od zgodnjih 2010-ih, je dogodek opisal kot “neverjetno nostalgijo” in dodal, da je bil projekt telefona/tablice njegov zadnji projekt v podjetju, preden je odšel. Po njegovih besedah se mu podobno zgodi vsakič, ko nekdo zapre kakšnega od starih hroščev, ki jih je prijavil.
Zakaj je zgodba vredna omembe
Ubuntu Phone je bil eden bolj ambicioznih poskusov Canonicala, da bi ustvaril poenoten operacijski sistem za telefone, tablice in namizja — vizijo, znano kot “konvergenca”. Čeprav projekt komercialno ni uspel, ostaja del zgodovine Linuxa in dokaz, da je skupnost razvijalcev, ki je nanj delala, nanj ostala navezana še desetletje po njegovem koncu.
Za marsikoga, ki spremlja razvoj Linuxa dlje časa, je zgodba prijeten opomnik, da so za vsako, tudi neuspešno, programsko izdajo stali resnični ljudje — in da skupnost, ki jo tak projekt ustvari, pogosto preživi projekt sam.
Vir informacij: OMG! Ubuntu, Tux Machines.







