Vlade po svetu zapuščajo Windows v korist Linuxa
Poletje in zgodnja jesen 2026 sta prinesla val objav, ki nakazujejo, da vlade po svetu vse pogosteje zapuščajo Windows v korist Linuxa — kar ni več osamljen pojav, temveč vse širši trend. Francija je aprila napovedala prehod dela državnih računalnikov na Linux, konec avgusta pa se ji je pridružila še Kitajska.
Francija: 2,5 milijona naprav
Francoski minister za javno delovanje in računovodstvo David Amiel je prehod utemeljil z besedami, da si država želi “ponovno vzpostaviti nadzor nad svojo digitalno usodo” in da si Francija “ne more več privoščiti, da nima nadzora nad svojimi podatki in digitalno infrastrukturo”. Prehod se začenja pri francoski digitalni agenciji DINUM, druga ministrstva pa morajo do jeseni 2026 predložiti lastne načrte za selitev stran od ameriških platform. Po nekaterih poročilih naj bi bilo v prehod na koncu vključenih do 2,5 milijona državnih naprav, francoska vlada pa naj bi se odločila za utrjeno različico Linuxa, osnovano na NixOS.
Odločitev ni osamljena — Francija je že prej opustila Microsoft Teams v korist domače aplikacije Visio, osnovane na odprtokodnem, šifriranem orodju Jitsi, načrtuje pa tudi selitev podatkov zdravstvenega sistema na zaupanja vrednejšo platformo.
Kitajska pospešuje lasten prehod
Po poročanju Bloomberga je Kitajska nekaterim državnim agencijam odredila, naj hitreje kot je bilo prvotno načrtovano opustijo posebno različico Windows 10 China Government Edition (razvito v skupnem podjetju Microsofta in China Electronics Technology Group) v korist domačih Linux distribucij, najverjetneje Kylin OS ali UOS (UnionTech OS). Za razliko od Francije gre pri Kitajski za nadaljevanje dolgoletne strategije zmanjševanja odvisnosti od tuje, predvsem ameriške, tehnologije v občutljivih državnih sistemih.
Kako se odziva Microsoft
Microsoft se na obe novici doslej ni javno odzval z uradno izjavo o Franciji, pri Kitajski pa je podjetje sporočilo, da doslej ni bilo varnostnih incidentov, povezanih s prilagojeno različico Windows 10, in da še naprej zagotavlja redne posodobitve. Analitiki opozarjajo, da tovrsten molk ni presenetljiv — javno nasprotovanje bi lahko dodatno okrepilo pripovedovanje o preveliki odvisnosti od enega samega ponudnika, ki jo tovrstne selitve poskušajo nasloviti.
Zakaj je to pomembno
Selitev vladnih sistemov ni preprosta zamenjava enega namizja z drugim — zahteva testiranje aplikacij, preverjanje gonilnikov za periferne naprave, prilagoditev identitetnih sistemov, skladnost dokumentnih formatov in preusposabljanje zaposlenih, zato bodo prehodi, kot je francoski in kitajski, potekali postopoma, verjetno več let. Kljub temu simbolna teža teh odločitev — da si dve tako veliki in različni državi kot Francija in Kitajska hkrati prizadevata za manjšo odvisnost od ameriške tehnologije — kaže, da vprašanje digitalne suverenosti ni več obrobna tema, temveč vse pomembnejši dejavnik pri odločanju o javni informacijski infrastrukturi po svetu.
Širši evropski kontekst
Francoska in kitajska poteza nista nastali v vakuumu. Evropski parlament je januarja 2026 glasoval za poročilo, ki Evropsko komisijo usmerja k prepoznavanju področij, kjer bi EU lahko zmanjšala odvisnost od tujih ponudnikov tehnologije, kar je dodatno okrepilo zagon podobnim pobudam po vsej celini. Podobne, čeprav manj odmevne premike so v zadnjih letih napovedale tudi druge evropske lokalne skupnosti, med njimi francosko mesto Lyon, ki je Windows in Microsoft Office zamenjalo z Linuxom in drugimi odprtokodnimi orodji že leto prej.
Vir informacij: TechCrunch, Bloomberg, ZDNet/Slashdot, TechRadar.







